Živjo!
Da me lahko malo bolj spoznate, se vam bom na kratko predstavila. Sem Tina Törner, prihajam iz obrobja Ljubljane, Medvod, kjer živim že dobri dve leti. Družbo mi delata moja dva kužka Lemmy in Lili, ki sta v prvi vrsti tudi moja osebna fotomodela. Čisto po pravici sem ena tistih oseb, ki je močno povezana z naravo in živalmi, kar pa tudi z veliko mero ljubezni lovim v svoj objektiv.
Že od malih nog sem bila velika ljubiteljica psov in še danes se spomnim svojih staršev, ki so mi ves čas morali prinašati knjige o psih, posterje, plišaste igračke in tudi vsaka moja Barbie punčka je morala imeti čisto svojega psa! Prav posebno ljubezen gojim do psov že odkar pomnim, a sem žal odraščala v centru Ljubljane, ki pa takrat ni bil preveč psom prijazen. Ker pa smo imeli pri babicah in dedku pse, sem velik del svojega otroštva preživela prav v njihovi družbi.
Leta 2014 pa je k meni prišla čisto prva posvojenka Lili, ki je skoraj 30 kilogramska lepotica mešane pasme. Naučila me je ogromno novih stvari o psih, predvsem o tistih, ki so malo težje obvladljivi. No, ampak z ljubeznijo, vztrajnostjo in pestjo priboljškov se daleč pride! Leta 2017 pa se nam je pridružil še moj navihan Border Collie Lemmy, ki pa je tudi razlog, da sem začela fotografirati. Njegov močan zagon za učenje novih trikov in poziranja pa mi je prinesel nekaj najlepših trenutkov in učnih uric za objektivom.
Za začetek moje fotografske poti gre torej vsa zahvala mojemu Lemmyju, malo pa tudi Aranžerski srednji šoli, kjer sem se naučila veliko o kompozicijah, barvah in ostalih stvareh, ki so tudi v fotografiji zelo pomembne. Kmalu sem, kar s telefonom začela zajemati fotografije svojih psov. Tri leta nazaj pa sem iz telefonske fotografije prešla na čisto svoj zrcalno-refleksni fotoaparat, ki pa je od takrat moj zvesti spremljevalec.
Ker pa nas je žal presenetil covid-19, sem bila primorana svoje sanje o profesionalnem fotografiranju za nekaj časa prestaviti, kar pa sploh ni tako slabo. Tako sem pridobila še nekaj časa za vajo fotografiranja in se naučila urejanja v Adobe programih. Ker pa znanja nikoli ni preveč, svoje znanje o urejanju še vedno pridno nadgrajujem tako, da bodo končni izdelki za vsakega, ki se odloči za fotografiranje pri meni, kar se da perfektni.
V času treninga fotografije sem se tako spoznala z različnimi pasmami psov. Od tistih prisrčnih mešančkov, do Saarloosovih volčjakov, ki so naravnost čudovita bitja za fotografiranje. Ker pa se zavedam, da je včasih fotografiranje psov pravi finančni zalogaj, sem se odločila, da najdem vmesno pot za vse lastnike psov in vam ponudim tudi cenejšo opcijo fotografiranja, ki bo pustil neprecenljive spomine. Moj moto je torej ugodno in profesionalno, na fotografiranje pa so dobrodošle vse pasme, velikosti in karakterji psov.
Ker sem si pridobila kar nekaj izkušen s psi, ki so bolj prestrašenega karakterja (volčjaki), tako nimam problema pri fotografiranju psov, ki pred tujci niso čisto sproščeni. Sem pa za takšne kužke pripravljena priti tudi na kakšno spoznavno urico, da se ob samem fotografiranju lahko brez težav sprostijo.
Zakaj torej izbrati fotografiranje psov? Ker si čisto vsak kuža zasluži čisto svojo fotografijo, vsak pasji starš pa najlepši spomin, ki bo trajal večno.
Upam, da se kmalu srečamo in tako skupaj pišemo zgodbe za objektivom, ter nasmehe na obrazih ob lepih fotografijah vaših psov!
Lep pozdrav vsem, Tina, Lemmy in Lili
0 Komentarjev